The Dual in Slavic Languages
English 🇬🇧🇺🇸:
The dual number was once a living part of all Slavic languages, inherited from Proto-Indo-European ☸️. It was used when speaking specifically about two things, distinct from singular (one) and plural (three or more). Old Church Slavonic ☦️ preserves it most clearly, and today traces survive in Slovene 🇸🇮 and Sorbian. Interslavic ❊ also reconstructs the dual, making it visible for modern readers of pan-Slavic texts.
Slavic ❊:
Dvojno čislo bylo raz živo v vsih slovjanskyh jezykah, nasledovano iz praindoevropejskogo ☸️. Ono služilo kogda my govorimo specifično o dvěh věčah, različno od jednine (jedno) i množiny (tri ili više). Staroslovjansky jezyk ☦️ najjasnějše ho pokazuje, i dnes ostatki živut v slovenski 🇸🇮 i serbskolužicki. Interslavjansky tež rekonstruuje dvojno, da by byl vidimy za modernyh čitateljov panslavjanskyh tekstov.
| English 🇬🇧🇺🇸 |
Slavic ❊ (Interslavic) |
OCS ☦️ Latin / Cyrillic |
Slovene 🇸🇮 |
Polski 🇵🇱 |
Русский 🇷🇺 |
BCMS 🇷🇸🇭🇷🇧🇦🇲🇪 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| we two go | my dva iděva | iděva / идѣва | midva greva | idziemy we dwoje | идём вдвоём | idemo nas dvoje |
| you two go | vy dva iděta | iděta / идѣта | vidva gresta | idziecie we dwoje | идёте вдвоём | idete vas dvoje |
| they two go | oni dva iděta | iděta / идѣта | onadva gresta | idą we dwoje | идут вдвоём | idu onadvoje |
| we two are | my dva jesva | věsva / вѣсва | midva sva | jesteśmy we dwoje | мы вдвоём есть | smo nas dvoje |
| you two are | vy dva jeste | věsta / вѣста | vidva sta | jesteście we dwoje | вы вдвоём есть | ste vas dvoje |
| they two are | oni dva jeste | věsta / вѣста | onadva sta | są we dwoje | они вдвоём есть | su onadvoje |
| we two give | my dva dáváva | dadova / дадова | midva dava | dajemy we dwoje | даём вдвоём | dajemo nas dvoje |
| you two give | vy dva dávata | dadota / дадота | vidva data | dacie we dwoje | даёте вдвоём | dajete vas dvoje |
| they two give | oni dva dávata | dadota / дадота | onadva data | dają we dwoje | дают вдвоём | daju onadvoje |
